zove tim imenem pred noi vodi ka
se zove
Indus.
I ta rika tečet iz jedne gore ka ri...olus i teče v
...vleno more. I tu jest teško priti zač est od jedne
strane
Indus reka i est tuliko
veliko velika i od
...u nje tuliko pustine da edva gdo more v trih
...h tamo priti ali videti. (F) Sija zemla
est tuliko široka da est v nei velikih pogla-
vnih kralevstvi 30 i 4. I v nei esu ljudi
različni. Edni su takmo 2 lakta visoke i ti
ljudi vojuju proti nam. I v toi zemli est 2 oto-
ka Kriša i Gliris i v teju est mnogo zlata. I es
ta krik vsvego leta zelena. I to est va vsakom
našem leti i ne dve lete. I poli toga esu zla-
te gore i toga zlata nemore dobiti nigdore skozi
velike zmie ke vu nih gorah leže. I meju tu goru ka
imenuet se Kaspius i meju morem i tu est kral Aleksan-
dar dvoe ljudi zatvoril. Nih ime est Gog i Magog.
I ti ljudi s nogo ne jidu nere sirovo meso. Jesu
v drugoi zemli
Indii ljudi ki
se zovu Manakobi.
I ti ljudi jesu 12 lakt visoki. I esu napr-
ed kako lav i perje imaju i parakle kako kajna.
...
Twomore pages (p.
199a) deal with India (written by a different
hand), where the "third India" is described, starting from line 8.
p.
199a of the Petris Miscellany (1468):
e prijatele prizivaju i š nimi se snedaju i tako se vje...-
le obnih. I poli toga leži edna zemla vkoi raste
prpar. I ta zemla est plna zmii i gadi. I kada t
prpar bude zrela, tada stvore ti ljudi velike kra
ogna i požare velike. I tako otpodje one zmie i potom z-
beru prpar i ot toga požara očrne prpar. A od nature e
bjel. I oni ljudi ki ga zbiraju bivaju živi nere do
osam ljet a do trih ljet ljet imaju. V tretoi In-
dii esu ljudi ki imaju pete naprijed a prsti nazad.
A v rukah imaju po osam prstov i v nogah. I ti ljudi
imaju na se glavi a odjevaju se lisičimi repi.
I kada hote govoriti tada viju glavami kako ps-
i. I potli toga esu ljudi ki su iz mlada sedi, a k s-
tarosti su črni. I potom esu ini ljudi ki imaju lje-
dnu nogu i ti brzo teku kako ptaci kada leti. I kad-
a na slnci sjede tada čine sen nad sobu od noge..
I takoi esu edni ki imaju edan rog vaski ih na svo-
em čele i pod tem rogom edno oko. Mlai reče: bivaju
li ti ljudi na vkup da se ne pobiuju? Moistr reče: Bog
tako te ljudi est razdelil da se s nimi na kup ne
mogu ni se boriti mogu a to est da su meju nimi vel-
ike vode i velike gore v kih esu preveliki i stra-
šni zveri i preljute zmie. Mlai reče: kako to more
biti vede nam tako knige svedoče da smo vs-
i ot ednoga človeka početi to est ot Adama? Kako su ti lju-
di na takove parti razdeleni? I tako nepodebne
p.
199b of the Petris Miscellany (1468):
obraze imaju. Moistr reče: Adam est bil naimudrei
nere e bil ni edan človek na svete. Razve mudroga
Solomona. I kada be Adam iz raja izagnan, tad-
a on znaše vseh zledi korenija i nih zale natu-
re i bješe edno zele takovo da gda bi ga bila ž-
ena okosila tude bi bila primenila plod nee
tela nature. I tada Adam ukaza svoim hćeram
nejesti toga zele. I vino ta edna hći Ada-
mla nebudući mudra. Da norica i poče je sti.
Ot tjeh koreni zelija itudi je da se premeni natur-
a ne ploda. I to be v toi zemli ka se zove
Indija.
I v toi zemi est edno zvere ko se zove gila.
I to zvere est napred kako lav a nazad est kako ve-
lblud [=deva, verbljud], tre [ter] ima 2 roga na glave svoei. I est vsa-
ki 2 laktadlg. I kada se zdrugim svadi ta-
da ta edan rog vrže v dile na hrbat a drugi-
m se brani i siječe. I kada mu bude trudan ta rog tad-
aga vrže na hrbat a on dvignet ki e čil i opet se
nim rie. I to zvere se neboi nikogare razve ča e črno
a močno est kako na zemli tako va vode. I ošče est v toi zem-
li edan zer ki se zove manastarijus. Ima gla-
vu kako človek a telo kako ona a rep kako svina. Ima edan ro-
g na čele, 4 noge dlg i est svetal kako drag-
i kamen ki latinski zovet se karbonkulus i est
oštr kako britva. I ta zver est tuliko ljut ča koli
pred sebu utakne to vse rogom ubija. Is te zemle
p.
200a of the Petris Miscellany (1468):
Indija
(India, written in Croatian
Glagolitic
quickscript in the Petris Miscellany from 1468, on p. 200a)
prihodi edan kamen ki se zove jambar ki sebe vle-
če železo. Mlai reče: Jutr jesi mi mnogo povedal o b(oga)toi
zemli ka se zove
Indija. Da povei mi ob toi zemli ka se
zove Partija. Moistr reče: Partija, se počne pri toi re-
ce ka se zove Tigra. I v toi zemli leži edan grad
ki se zove Persida. I tom gradu počeše naiprvo čari
biti is te zemle prihodi edan kamen ki žge kako kopri-
va. I ošće est v toi zemli edan kamen ki v noći sveti
kako oganj. I govori se latinski silous. I toga kamena
pribiva i upada kako meseca. Mlai reče: povei mi ob
toi zemli ka se zvoe Mespotamija. Moistr reče: Meso-
potamija zovet se po dveju reku ka tečeta [dvojina!] skoze to ze-
mlju. I v toi zemli leži edan grad ki se zove Nonive,
a to est Nevonnit. I ta grad est toliko širok koiko i dlg
i est tuliko dlg ča more človek tri dni preiti prek nega.
I v toi zemli est Babilon, i toga grada est zid
širok 50 lakat a dveste lakat est visok. I est
ta grad 60 mil širok vprek ili vdile ima sto vra-
t mjedenih. I v toi zemli est edna vlast imenem Ara-
bija i ot tude prihodi Tamen Imiro. I v toi zemli est
edna gora ka se zove Oreb. Na toi gore Bog da Moiseju
zakon. I potom leži edna zemla ka se zove Surija. I v to-
i zemli est edan grad imenem Damask. I ta grad
postavi kral Avraam. I poli toga leži edna go-
ra imenem Libanos. I pri toi gore Jardan ki s-
e počene vtoi zemli vkoi est Erusolim. I ta grad est us-
...
So, India is described in a little bit more than
3 pages of the Petris
Miscellany.
Many thanks to the
National and university Library, Zagreb, and to the creators of the
glagoljica.hr portal.